Johannes Brahms (1833–1897)
Johannes Brahms je bil izjemno nadarjen, kompleksen in čustven človek. Izhajal je iz družine iz nižjega srednjega razreda v Hamburgu in je kljub nasprotovanju svojega očeta postal glasbenik v Filharmoničnem državnem orkestru, kjer je igral kontrabas, rog in flavto. Prvo glasbeno izobraževanje mu je zagotovil oče. Od leta 1840 je študiral klavir pri Ottu Cosselu, ki se je o devetletnem Johannesu pritoževal, da »bi lahko bil tako dober izvajalec, a ne neha s svojim neskončnim komponiranjem«.
Pri 17 letih je Brahms spoznal madžarskega violinista Edeja Reményija in ga v naslednjih nekaj letih spremljal na številnih recitalih. To je bil njegov uvod v glasbo v »ciganskem slogu«, kot je Czárdás, tradicionalni madžarski ljudski plesi. To je nazadnje pripeljalo do dveh slavnih ciklov Madžarskih plesov, datiranih z letoma 1869 in 1880.
Leta 1853 je Brahms nadaljeval sodelovanje z Edem Reményijem in sčasoma pridobil podporo ter vodstvo Roberta in Clare Schumann. Končal je tako, da je živel s Claro v Düsseldorfu in se ji popolnoma posvetil, vse to pa se je dogajalo ob Robertovih vse hujših duševnih motnjah. Po Robertovi smrti sta ostala tesna prijatelja. Brahms se ni nikoli poročil in se je najbolj posvečal svojemu skladateljskemu delu.
V srednjih letih je postal cenjen kot izjemen skladatelj, virtuozni pianist in dirigent srednje romantičnega obdobja. Za njegovo glasbo so bili značilni izrazit kontrapunkt, svobodnejše disonance, ritmična vitalnost in hkrati zvestoba tradicionalnim oblikam. Med njegova dela spadajo štiri simfonije, štirje koncerti, rekviem, obsežna komorna glasba ter na stotine priredb ljudskih pesmi in Lieder (nemških umetniških pesmi).
Čeprav je bil inovativen, so ga v »vojni romantikov«, v kateri so se pojavili nasprotni argumenti iz kroga Franza Liszta, šteli za konzervativnega. A njegova dela so bila dolgoročno uspešna, kar mu je prineslo krog podpornikov, prijateljev in glasbenikov. V poznih letih je razmišljal o umiku iz skladateljstva, a je še naprej pisal komorno glasbo za cenjene glasbenike.
Madžarski plesi, 1858–68 (št. 1–10).
mp3
flac
Madžarski plesi, 1868 (št. 11–21).
mp3
flac
Klavirska sonata št. 1, op. 1.
mp3
flac
Simfonija št. 3, op. 90.
mp3
flac
Uspevanka »Guten Abend, gute Nacht« (»Dober večer, lahko noč«), op. 49, št. 4, 1868.
mp3
flac
Vse so bile ustvarjene z virtualnimi inštrumenti.
Javna domena