Nikolaj Rimski-Korsakov (1844–1908)
Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov je bil ruski skladatelj. Njegova najbolj znana orkestralna dela – Capriccio Espagnol, Uvertura k ruskemu velikonočnemu prazniku in simfonična suita Šeherezada – so stalnica repertoarja klasične glasbe.
Rimski-Korsakov je začel uporabljati zahodne glasbene tehnike, ko je leta 1871 postal profesor kompozicije na konservatoriju v Sankt Peterburgu. Podal se je v zahteven triletni program samoučenja in postal mojster zahodnih metod.
Večino svojega življenja je Rimski-Korsakov združeval delo s kariero v ruskih oboroženih silah – najprej kot častnik v carski ruski mornarici, nato pa kot civilni inšpektor mornariških godb. Že v otroštvu je razvil strast do oceana, ko je bral knjige in poslušal o podvigih svojega starejšega brata v mornarici. Ta ljubezen do morja ga je morda navdihnila k pisanju dveh njegovih najbolj znanih orkestrskih del, Pesmi Indije in Šeherezade. Kot inšpektor mornariških godb je Rimski-Korsakov razširil svoje znanje o igranju na pihala in trobila, kar je izboljšalo njegove sposobnosti pri orkestraciji.
Rimski-Korsakov je zapustil obsežno zbirko izvirnih ruskih skladb. Velja za »glavnega arhitekta« tistega, kar se imenuje »ruski slog«. Njegov vpliv na mlajše skladatelje je bil še posebej pomemben, saj je bil poklicni skladatelj v Rusiji v zadnjih letih 19. stoletja postal norma.
Čmrlj, iz »Pravljice o carju Saltanu«, 1899–1900
Capriccio Espagnol, op. 34, stavki Alborada, Variazioni, Alborada, Scena e canto gitano, Fandango asturiano, 1887
Uvertura k ruskemu velikonočnemu prazniku, op. 36, 1888
Šeherezada, op. 35, stavki: Morje in Sinbadova ladja, Legenda o princu Kalendarju, Mlad princ in princesa, Praznik v Bagdadu. Morje. Ladja se razbije ob pečini, na kateri stoji bronasti jezdec, 1888
Pesem Indije (odlomek), 1898
Koncert za pozavno, stavki Allegro vivace, Andante cantabile, Allegro, 1877
Snežna deklica, Pesem in ples ptic, 1880–81
Vse skladbe so bile posnete z virtualnimi inštrumenti v formatu MP3.
Javna domena